Toleranca

Izraz strpnost je v zadnjih letih doživel veliko spremembo pomena. V preteklosti je imel precej negativen prizvok.

Luther

Martin Luther (1483-1546) je latinski izraz tolerantia v svojem času opredelil takole: „Toleranca na splošno pomeni dopuščanje ali spoštovanje prepričanj, dejanj ali praks, ki po eni strani veljajo za napačne in odstopajo od norme, po drugi strani pa jih ne zavračamo v celoti in jih ne omejujemo.“

Tehnologija

V tehniki je toleranca opredeljena takole: „Toleranca označuje stanje sistema, v katerem odstopanje od normalnega stanja, ki ga povzroči moteč vpliv, (še) ne zahteva ali povzroči protiregulacije ali protiukrepa. V ožjem smislu je toleranca odstopanje količine od standardnega stanja ali standardne mere, ki le še ne ogroža delovanja sistema.“ (physics.cosmos-indirekt.de 2020)

Premik v pomenu

V primerjavi s temi opredelitvami se danes izraz vse bolj enači s sprejemljivostjo. Johann Wolfgang von Goethe (1749-1832) je zapisal: „Strpnost bi morala biti v resnici le začasna drža: voditi mora k sprejemanju. Tolerirati pomeni žaliti.“ Vendar pa sprememba pomena v smeri sprejemanja, ki je še posebej opazna v družbenopolitičnem življenju, skriva tudi nevarnosti. To se nanaša predvsem na uveljavljanje strpnosti v korist lastnih interesov (prim. Hastedt 2012, 8). V zvezi s tem se v Nemčiji redno pojavljajo tudi polemike, npr. ko gre za verske simbole v javnih prostorih (križ, naglavna ruta itd.). Kje se začne in kje konča strpnost? Kaj točno pomeni strpnost, kadar obstajajo nasprotujoča si stališča – v zasebnem življenju ljudi ali v širšem političnem kontekstu?

Paradoks

Razprava o strpnosti vsebuje notranji paradoks. Razprava o etnični raznolikosti na primer poglablja razlike med narodnostmi in etničnimi skupinami, čeprav jih diskurz pravzaprav želi izravnati. Po Nassehijevem mnenju pa kulturna edinstvenost dejansko prihaja bolj v ospredje (prim. Nassehi 2002, 175 f.).

Toleranca je ambivalentna in jo je treba vedno obravnavati kritično, saj pri toleranci ne smemo zanemariti zločinov ali kršitev človekovih pravic. Ali je mogoče v imenu posebnih kulturnih značilnosti tolerirati prisilne poroke, poroke otrok, sežiganje čarovnic in vdov, pohabljanje spolnih organov? Ali sploh lahko govorimo o posebnih kulturnih značilnostih?

Literatura

https://physik.cosmos-indirekt.de/Physik-Schule/Toleranz_(Tehnologija) [18.02.2020].

Hastedt, Heiner (2012): Toleranca. Grundwissen Philosophie. Stuttgart: Reclam.

Nassehi, Armin (2002): The Paradox of Tolerance (Paradoks strpnosti). V: Alfred Herrnhausen Society for International Dialogue (ur.): Tolerance. Priznavanje različnosti identitete. Frankfurt na Majni.