Val kulturnega šoka

Izraz kulturni šok je v šestdesetih letih 20. stoletja skoval ameriški antropolog Kalvero Oberg. V svojem eseju Praktična antropologija je Oberg obravnaval izkušnje študentov, ki so preživeli semester v tujini. Analiziral je ovire, s katerimi so se soočali v tuji kulturi. V tem kontekstu je kulturni šok opredelil kot krizo s petimi fazami: Evforija, odtujenost, stopnjevanje, nerazumevanje, razumevanje (prim. Oberg 1960, 177-182). Obergova teorija je bila v zadnjih desetletjih večkrat spremenjena in razvita. V tem okviru je treba omeniti Pedersena, ki je Obergovo opredelitev kulturnega šoka razširil na vse sisteme, ki jih dojemamo kot tuje: „Kulturni šok se zgodi v vsakem posamezniku, ki se sreča z neznanimi dogodki in nepričakovanimi okoliščinami.“ (Pedersen 1995, 1)

5 faz

Tudi Adler je prevzel in spremenil Obergove zamisli. Tudi on kulturni šok deli na pet faz (prim. Adler 1974, 22-49). Prvo fazo imenuje medeni mesec. Zanjo sta značilna pričakovanje in radovednost. Popotniki evforično navezujejo prve stike s tujo kulturo. Po intenzivnejšem stiku z novo kulturo se lahko začetna evforija spremeni v zavrnitev, kar povzroči fazo zavrnitve. Pojavijo se prve težave, ki jih pogosto spremljajo komunikacijske težave. Drugačnost nove kulture se pogosto dojema kot stresna in moteča. Temu sledi tretja faza, tako imenovana faza regresije. To je dejanski kulturni šok. Oseba se umakne in se pritožuje. Poleg tega se lastna kultura idealizira. Tretja faza se doživlja kot kriza. Če je proces pozitiven, sledi četrta faza kulturnega šoka, prilagoditev. Ljudje se prilagodijo in vedno bolj razumejo in sprejemajo novo kulturo. V nekaterih primerih prevzamejo tudi načine razmišljanja in delovanja. Oseba se počuti vedno bolj vključena in domača. Po vrnitvi domov lahko pride do povratnega šoka. To pomeni, da se oseba v svoji državi počuti kot tujec. Zato se ponovno ponovijo pravkar opisane faze.

Samozavestno ravnanje

Vzponi in padci se v grafičnem prikazu spreminjajo v val. Zato govorimo o valu kulturnega šoka. Vsi ne doživljajo vseh opisanih pojavov v zgoraj omenjenih fazah, prav tako obstajajo razlike v intenzivnosti. Praktična korist poznavanja pojava valov kulturnega šoka je v tem, da ljudem omogoča, da se samozavestneje spopadajo s kulturnim šokom, tako pri sebi kot pri drugih.

Literatura

Adler, Peter (1974): Beyond cultural identity: Reflections on cultural and multicultural man (Onkraj kulturne identitete: Razmišljanja o kulturnem in večkulturnem človeku). Topics in culture learning (Teme v kulturnem učenju). V slovenskem jeziku. 8. izdaja.

Oberg, Kalvero (1960): Cultural shock: Adjustment to new cultural enviroments (Kulturni šok: Prilagajanje novim kulturnim okoljem). V: Gulick, John (ur.): Praktična antropologija in praktična politika. Vol. 7, 177-182.

Pedersen, Paul (1995): The five stages of culture shock (Pet stopenj kulturnega šoka). Kritični dogodki po svetu. Vol. 25. Westport/ Conn: Greenwood Press.