Koncept kulturne delitve zemlje

Koncept kulturne delitve zemlje opisuje prostorsko delitev zemlje na različna kulturna območja, ki se izvaja na podlagi opredeljenih značilnosti. Po Newigu, didaktiku geografije, so kulturni deli zemlje opredeljeni kot „členi v svetovnem prostorsko-časovnem omrežju človeških življenjskih oblik skoraj celinskega obsega na podlagi njihovega naravnega okolja“ (Newig 1999). Cilj koncepta je opredeliti prostore, kjer živijo iste ali podobne kulture in skupnosti, ter jih združiti, da bi lahko začrtali največje kulturne prostore.

Nastanek in spremenljivost koncepta

Koncept je leta 1962 prvič opisal Kolb, izvorno pa je izhajal iz prostorskih raziskav geografije. Nastal je iz naravne potrebe po načinu, kako se znajti v prostoru, pa tudi po tem, da bi lahko opredelil svoj položaj, saj „vsak človek potrebuje in razvija geografski pogled na svet, v katerega lahko razvršča svoje osnovne informacije, pa tudi številne nove informacije, ki jih dodaja vsak dan“ (ibid., 7). Da bi omogočili klasifikacijo, so potrebne opisne značilnosti, s katerimi je mogoče opredeliti prostore. Te se zaradi množice različnih konceptov razlikujejo glede na avtorja in dopuščajo različne klasifikacijske pristope.

Kolb je razvil koncept, ki opredeljuje deset kulturnih delov zemlje in s tem nadomešča razmišljanje o ljudstvih povojne geografije (prim. Stöber 2001, 138), „vendar se je vzdržal kartografskega izvajanja svojega poskusa klasifikacije“ (ibid.).

Newigov koncept iz leta 1986 razvršča glede na značilnosti „religije ali ideologije; jezika, pisave, prava; barve kože (rase); gospodarstva [in] položaja“ (Böge 1997, 323), iz česar so nastali kulturni deli Zemlje: Anglo-Amerika, Avstralija, Evropa, Latinska Amerika, Orient, Vzhodna Azija, Rusija, „črna Afrika“ (od takrat preimenovana v Podsaharsko Afriko), Južna Azija in Jugovzhodna Azija (Reinke/ Bickel 2018, 2).

Tako kot Kolb in Newig je tudi Huntington leta 1996 razvil pristop h klasifikaciji, ki je eden najbolj znanih v literaturi (prim. Stöber 2001, 138). V tesni povezavi s svojim člankom Spopad civilizacij deli Zemljo na osem kulturnih območij, katerih značilnosti so „objektivni elementi, kot so jezik, zgodovina, religija, običaji, institucije […] in] subjektivna identifikacija ljudi z njimi“ (Huntington 1996, 28). V osnovi je njegov pristop podoben Kolbovemu, vendar daje večji poudarek delitvi glede na svetovne nazore (prim. Stöber 2001, 138).

Ocena koncepta kulturne zemlje

Koncept kulturne zemlje je že vrsto let vir razprav tako v geografiji kot v drugih disciplinah. Zaradi množice različnih pristopov je bil večkrat deležen kritik, ki so bile dolgo časa usmerjene zlasti na Newigov koncept. Po Poppovem mnenju je delitev kultur v osnovi problematična, saj ni jasnega načina, kako določiti, kje se omenjena kulturna območja začnejo ali končajo (prim. Popp 2003, 21). Vendar pa je še posebej pomembno, da so pojmi, kot sta kultura in prostor, vnaprej jasno opredeljeni, da se zavedamo širine teh pojmov.

Poppova glavna kritika je, da Newigov koncept kulturne zemlje spodbuja „mozaično razmišljanje“ (ibid., 29) in ga je mogoče sprejeti kot ideologijo. Na podlagi kartografskega prikaza predlaga, da je treba kulturna območja obravnavati ločeno eno od drugega in da ni prehodnih oblik. Poleg tega je ime „črna Afrika“ diskriminatorno in tako kot ime „Orient“ odraža evropocentrični pogled. „Kulturne zemlje [posledično] so po svoji izraznosti zelo podobne stereotipom, ki se, čeprav je v oceni zrno resnice, zlahka strnejo v klišejske folije“ (Popp 2003, 37).

Literatura

Böge, Wiebeke (2011): Kulturraumkonstrukte als zeitgebundene Weltbilder. V: Geografija in šola 33, 4-8.

Böge, Wiebeke (1997): Die Einteilung der Erde in Grossräume: Zum Weltbild der deutschsprachigen Geographie seit 1871. Arbeitsergebnisse und Berichte zur wirtschafts- und sozialgeographischen Regionalforschung. Heft 16. Hamburg: Institut für Geographie der Universität Hamburg.

Dürr, Heiner (1987): Kulturerdteile: (1): „Nova“ teorija desetih svetov kot osnova za poučevanje geografije? In: Geographische Rundschau 39, 228-32.

Newig, Jürgen (1999): The Concept of Cultural Earth Parts. https://www.kulturerdteile.de/kulturerdteile/ [01.08.2019].

Newig, Jürgen (1986): Trije svetovi ali en svet: Kulturni deli zemlje. In: Geographische Rundschau 38, 262-267.

Popp, Herbert (2003): Popp: The concept of cultural earth parts in discussion – the example of Africa (Koncept kulturnih zemeljskih delov v razpravi – primer Afrike). Znanstveni diskurz – pomen za poučevanje – uporaba pri pouku geografije. Bayreuth: Kontaktne študije iz geografije (Bayreuth Contact Studies in Geography). Vol. 2. Bayreuth: Naturwissenschaftliche Gesellschaft Bayreuth.

Reinke, Christine/ Bickel, Jens (2018): Infoblatt Kulturerdteile. Leipzig: Klett.

Stöber, Georg (2001): „Kulturerdteile“, „Kulturräume“ und die Problematik eines „räumlichen“ Zugangs zum kulturellen Bereich. In: ders. (ur.): Tuje kulture pri pouku geografije: analize – koncepti – izkušnje. Študije s področja mednarodnega raziskovanja učbenikov. Vol. 106. Hanover: Hahn, 138-154.

Stöber, Georg (2011). Koncepti kulturnega prostora v učnih načrtih, učbenikih in pri pouku. In: Geographische Rundschau 33, 15-26.