Kompetence (medkulturne)

Izraz kompetenca izhaja iz latinske besede competentia „sposobnost“. Medkulturna kompetenca (latinsko inter „med“) pomeni, da ljudje z različnimi kulturnimi ozadji uspešno komunicirajo in delujejo skupaj. Beseda kultura izhaja iz latinske besede cultura „ravnanje, skrb“ in v splošnem razumevanju vključuje vse, kar se goji, tj. na kar vplivajo ljudje (prim. Pohl 2008, 9).

Medkulturna kompetenca in srečevanje

Medkulturna kompetenca v bistvu pomeni spoprijemanje z neznanimi načini razmišljanja in vedenja (prim. Pohl 2008, 9). Gre za sposobnost ustreznega ravnanja s tujimi kulturami in njihovimi pripadniki (prim. Lüsebrink 2012, 9). Barley trdi, da „šele srečanje s tujim naredi kulturo vidno“ (Barley 1999, 9), in poda primerjavo s človeško anatomijo: „Naša lastna kultura je kot naš nos. Ne vidimo ga, ker je tik pred našimi očmi in smo navajeni, da na svet gledamo neposredno skozi njega“. (Barley 1999, 9)

Empatija, spretnost, znanje

Medkulturna kompetenca je tako večplastna, da je ni mogoče obravnavati kot samostojno kompetenco. Obravnava najrazličnejša področja kompetenc v komunikaciji na verbalni, neverbalni in tudi para-verbalni ravni – prav tako vedenjske kompetence in kompetence razumevanja. Če povzamemo, medkulturna kompetenca obsega tri glavna področja: afektivne, pragmatične in kognitivne veščine (prim. Lüsebrink 2012, 9). Po Boltenu je to „spretnost, ki se nenehno razvija in produktivno sodeluje z drugimi, osnovnimi kompetencami“ (Lüsebrink 2012, 10).

Ravni medkulturnega učenja

Pauline Clapeyron uporablja podoben pristop. Medkulturno kompetenco predstavlja kot učni cilj medkulturnega učenja, pri čemer medkulturno učenje poteka na afektivni ravni (samokompetenca in ozaveščanje), kognitivni ravni (dejanska kompetenca in prenos znanja), komunikacijski ravni (socialna kompetenca in empatija) in vedenjski ravni (kompetenca za delovanje in prakticiranje medkulturnih veščin) (prim. Flüchtlingsrat Schleswig Holstein 2004, 7 f.).

Podobno kot Bolten medkulturne kompetence ne razume kot pridobljeno in statično spretnost, temveč kot proces učenja. V tem kontekstu biti medkulturno kompetenten pomeni, „da smo kot posamezniki razvili zmožnosti za vzpostavljanje odnosov in komuniciranje z drugimi ljudmi v zelo različnih situacijah, v različnih družbenih in kulturnih kontekstih, pri čemer se zavedamo svojih vrednot in kulturne zakoreninjenosti“. (Refugee Council Schleswig Holstein 2004, 9)

Literatura

Barley, Nigel (1999): Sad Islanders. Kot etnolog z angleško. München: Klett.

Clapeyron, Pauline (2004): Medkulturna kompetenca pri socialno-pedagoškem delu. In: Flüchtlingsrat Schleswig-Holstein: Interkulturelle Kompetenz in der pädagogischen Praxis. An introduction. Brošura: http://www.forschungsnetzwerk.at/downloadpub/perspektive_interkulturelle_Kompetenz_equal.pdf [19.06.2018].

Gnahs, Dieter (2007): Kompetenzen – Erwerb, Erfassung, Instrumente. V: Nemški inštitut za izobraževanje odraslih (ur.): Studientexte für Erwachsenenbildung. Bielefeld: Bertelsmann.

Lüsebrink, Hans-Jürgen (2012): Medkulturno sporazumevanje. Interakcija, dojemanje tujcev, kulturni prenos. Tretja izdaja: Medkulturno sporazumevanje. Stuttgart: Carl Ernst Poeschel.

Pohl, Reinhard (2011): Medkulturna kompetenca. V: Pohl, Reinhard (ur.): Nemčija in svet. Kiel: Magazin.

Straub, Jürgen/ Weidemann, Arne/ Weidemann, Doris (2007): Handbuch interkulturelle Kommunikation und Kompetenz. Osnovni pojmi – teorije – področja uporabe. Stuttgart: Carl Ernst Poeschel.