Spopad civilizacij

Izraz „spopad civilizacij“ izhaja iz članka ameriškega politologa in sociologa Samuela P. Huntingtona. Članek z vprašljivim naslovom Spopad civilizacij? je leta 1993 izšel v reviji Foreign Affairs. Tri leta pozneje je izšlo istoimensko delo Clash of Civilisations. The Reshaping of World Politics in the 21st Century (Preoblikovanje svetovne politike v 21. stoletju), ki je nato sprožilo kontroverzne mednarodne razprave. Huntington meni, da vzrok prihodnjih konfliktov ne bo več ideološke ali gospodarske narave, temveč ga bo treba iskati v spopadu civilizacij (prim. Caglar, 1997).

8 Kulturni krogi

Kontekst identifikacije tvorijo kulturni krogi ali civilizacije, ki jih Huntington opisuje takole: „opredeljujejo jih tako skupni objektivni elementi, kot so jezik, zgodovina, religija, običaji, institucije, kot tudi subjektivna identifikacija ljudi z njimi“. (Huntington 1996, 28) Z raziskavami zgodovinarjev in etnologov Huntington razdeli svet na osem kulturnih območij ali civilizacij (prim. Huntington 1996, 28). Identificirane kulturne skupine so: zahodna, konfucijanska, japonska, hindujska, islamska, slovansko-pravoslavna, latinskoameriška in afriška (prim. Huntington 1996, 40).

Spopad civilizacij

Ob sklicevanju na dejstvo, da so kulturne razlike pripeljale do najdaljših in najbolj krvavih konfliktov v zgodovini (prim. Metzinger 2000, 18), Huntington predstavi svojo osrednjo tezo: „Nacionalne države bodo ostale najmočnejši akterji na svetu, vendar bodo temeljni konflikti svetovne politike potekali med narodi in skupinami iz različnih kultur. V svetovni politiki bo prevladoval spopad civilizacij.“ (Huntington 1993, 1)

Huntington meni, da je preživetje Zahoda v tej opredeljeni večpolarni in večkulturni svetovni ureditvi odvisno od tega, ali se bo Amerika ponovno zavedla svoje zahodne identitete. Prav tako je nujno, da se pripadniki zahodnih civilizacij zavedajo, da je njihova kultura edinstvena, vendar ne univerzalna (prim. Metzinger 2000, 18). Zahod je še vedno ena najmočnejših kulturnih skupin, vendar njegova moč v primerjavi z drugimi kulturnimi skupinami upada (prim. Huntington 1996, 28).

Svetovni red in konflikti

Zahod se spopada z notranjimi težavami, kot so nacionalni primanjkljaji ali nizka gospodarska rast, zato se gospodarska moč seli v Vzhodno Azijo (prim. Huntington 1996, 128). Kulturno ravnovesje se je spreminjalo, indijsko gospodarstvo je bilo v zagonu, islamski svet pa sovražen do Zahoda (prim. Huntington 1996, 118).

Huntington poudarja svoje teze z besedami, da modernizacija ni sinonim za vesternizacijo (prim. Huntington 1996, 113). Modernizacija nezahodnih držav se upira zahodnjaštvu, saj v ospredje postavlja lastne kulturne vrednote (prim. Metzinger 2000, 17).

Prihodnji svetovni red bodo oblikovali različni razvojni trendi, saj je postal večpolaren in večkulturen (prim. Metzinger 2000, 17). Link nasprotuje Huntingtonu z izjavo, da ni nujno, da razlike vodijo v vojne. Kljub temu je treba pričakovati veliko konfliktov (prim. Link 2001, 38).

Literatura

Gazi, Caglar (1997): The Myth of the War of Civilisations (Mit o vojni civilizacij). Zahod proti preostalemu svetu. München: Marino.

Huntington, Samuel Philips (1996): Huntington, Samuel Huntington, Steven Huntington, strnitev civilizacij. Preoblikovanje svetovne politike v 21. stoletju. V. izdaja. München/Dunaj: Europa.

Huntington, Samuel Philips (1993): V spopadu civilizacij. https://www.zeit.de/1993/33/im-kampf-der-kulturen [14.06.2018].

Link, Werner (2001): The Reordering of World Politics. Osnovni problemi svetovne politike na pragu 21. stoletja. Tretja izdaja.  München: Beck.

Metzinger, Udo M. (2000): Huntingtonova razprava. Razprava o Huntingtonovem „spopadu civilizacij“ v novinarstvu. Köln: SH.