Spol

Pojem spol je treba najprej razlikovati od pojma spol. Medtem ko se spol nanaša na „fizično-biološko razliko med moškimi in ženskimi spolnimi telesi“ (Metzler Lexikon 2002, 357), se spol nanaša na družbeni spol: „Kar določena družbeno-zgodovinska skupnost dojema in razlaga kot moško ali žensko, je rezultat interpretativnih atributov“ (Metzler Lexikon 2002, 357).

Raziskovanje spola

Koncept spola tako spolne identitete ne obravnava kot prirojene, temveč kot družbeno-kulturno, zgodovinsko-časovno vezano konstrukcijo v družbi. Tako imenovane študije spola proučujejo razmerja med spoloma na različnih področjih neke kulture. „Osnovna predpostavka je, da funkcije, vloge in značilnosti, ki tvorijo moškost in ženskost, ne izhajajo vzročno iz bioloških razlik med moškimi in ženskami, temveč so družbeni konstrukti in zato spremenljivi. (Metzler Lexikon 2002, 141) Poudarek raziskav se je z ženskih študij preusmeril na študije spolov, tako da je predmet raziskav tudi „moškost“ (prim. Metzler Lexikon 2002, 141-143).

Ker obstaja zelo tesna povezava med jezikom in mišljenjem, je po Kusterleju mogoče ugotavljati učinke na kulturne kontekste in družbeno sobivanje (prim. Kusterle 2011, 66). Kusterle navaja, da sprememba jezika vodi do spremenjenega dojemanja sveta. Če so ženske prikrajšane na področju jezika, so prikrajšane tudi v družbi (prim. Kusterle 2011, 80). „Spremenjen, spolno enakopraven jezikovni sistem pa po drugi strani vodi v spremenjeno, enakopravno resničnost“ (Kusterle 2011, 80).

Možnosti spolno enakopravnega jezika

Iz samostalnika gender je mogoče izpeljati glagol gendern, ki označuje enake pravice žensk in moških pri rabi jezika. Diewald in Steinhauer ponujata številne možnosti za uporabo spolno pravičnega jezika. Verjetno najbolj nedvoumna varianta je obsežno dvojno poimenovanje, pri katerem sta izrecno nagovorjena oba spola. V tem primeru je sestava lahko tako v ednini kot v množini izvedena z veznikom in, veznikom ali ali poševnico (npr. učenci).

Bolj jasna in jezikovno varčnejša oblika sklanjanja je t. i. varčevalni pravopis za dvojne samostalnike. Ta je lahko izražen s poševnico (s pomišljajem) (npr. zdravnik, uslužbenec, osebje), z vrivkanjem I (npr. osebje) ali z zvezdico (npr. osebje). Slednji način velja za sodobnejšega, saj bolj ustreza trenutnim razpravam o transspolnosti in interspolnosti. „Spol [se] ne razume več kot binarni sistem“ (Duden 2017, 46), vendar so predlagane tudi možne nadaljnje kategorije.

Poleg tega lahko nadomestne oblike in preoblikovanja služijo spolno pravičnemu jeziku. Takšni primeri so na primer substantivizirani deležniki ali pridevniki v množini (npr. študenti), abstrakt namesto osebnih imen (npr. Kollegium za sodelavce) ali spolno nevtralni izrazi (npr. der Mensch, die Person). Z uporabo teh možnosti osebe ženskega spola niso le vključene – tako kot pri rodilniku, kjer moška oblika velja tudi za mešano skupino -, temveč so izrecno omenjene (prim. Duden 2017).