Opredelitve pojmov

(1) „ideja, da je en spol po naravi superioren drugemu in [zato] upravičen do diskriminacije, zatiranja, poniževanja in zapostavljanja ljudi, zlasti žensk, na podlagi njihovega spola“ (Duden, Seksizem).

(2) „Seksizem je opredeljen kot individualna stališča in vedenje ali institucionalne in kulturne prakse, ki odražajo negativno oceno osebe na podlagi njenega spola ali ohranjajo neenak položaj žensk in moških v družbi“ (Becker, 2014).

Oblike izražanja

Seksizem lahko razdelimo na pet oblik izražanja, ki jih večinoma izvajajo tako moški kot ženske. Poleg tega lahko seksizem razlikujemo glede na to, ali gre za negativno ali pozitivno obliko seksizma:

1. „Tradicionalni odkriti seksizem (Benokratis/Feagin 1995) temelji na treh merilih: (a) stereotipno poudarjanje razlik med spoloma, (b) manjvrednost žensk (v primerjavi z moškimi) in (c) potrjevanje konvencionalnih spolnih vlog“ (Eckes 2010, 183)“ (Thiele).

2. „Neoseksizem je opredeljen kot konflikt med egalitarnimi vrednotami (ženske in moške je treba obravnavati enako) in negativnimi čustvi do žensk. (Becker 2014). Ta oblika se kaže v „1) zanikanju vztrajne diskriminacije […] 2) nasprotovanju domnevnim privilegijem žensk […] in 3) zavračanju zahtev po enakem obravnavanju“ (Becker 2014).

Ambivalentni seksizem ne razume seksizma kot izključno negativnega, ampak omenja tudi nekatere pozitivne vidike. Ambivalentni seksizem vključuje tako sovražni seksizem kot dobronamerni seksizem.

4) Sovražni seksizem je stališče, da bi morali imeti moški višji status kot ženske. To spremlja strah, da bodo ženske pridobile več moči in nadzora nad moškimi. Ta oblika „je zato še posebej usmerjena proti netradicionalnim tipom žensk, kot so feministke in karieristke“ (Becker 2014).

5. benevolentni seksizem se nanaša na vidik zaščitništva in viteštva v odnosih med moškimi in ženskami. V skladu s tem želi moški pomagati ženski pri opravilih, ki bi bila zanj na primer lažja, in svoja dejanja opravičuje s tem, da ženski teh dejavnosti ni treba opravljati (prim. Becker, 2014).

Seksizem danes

Mnogi ljudje seksizma danes ne zaznavajo več tako močno. Predpostavljajo, da je enakost v naši družbi že v celoti sprejeta in uveljavljena. Če pogledamo statistične podatke na tem področju (glej Tagesschau, Gender Pay Gap, 2019), je jasno, da se je položaj žensk v družbi sicer izboljšal, vendar še vedno ni enak položaju moških. To se kaže na primer v dejstvu, da ženske na vodstvenih položajih zaslužijo manj kot moški, ali v širjenju spolnih stereotipov prek medijev in oglaševanja.

„Tovrstno objektivizirajoče, hiperseksualizirano in razvrednoteno oglaševanje prinaša tudi velike nevarnosti. Vrednotenje in razčlovečenje neke skupine prebivalstva namreč vodita v vse večjo strpnost do neposredne diskriminacije in fizičnega nasilja nad njimi.“ (Domscheit-Berg 2015, 48)

Pogosto se domneva, da seksizem prizadene samo ženske. K temu nesporazumu prispeva povezava s feminizmom. Prizadene več žensk kot moških, vendar ne izključno. V oglaševanju in vsakdanjem življenju se seksistične podobe ali dejanja nanašajo na vse spole.

Kulturni kontekst

Seksizem je ena največjih razlik med državami in kulturami. Zavedanje tega dejstva ima več različnih ravni. Feminizem in enake pravice so v Nemčiji že dolgo časa aktualna tema. Danes imajo ženske skoraj vse pravice in možnosti, ki jih imajo moški. Zanimivo pa je pogledati v Savdsko Arabijo, kjer je ženskam vožnja dovoljena šele od leta 2017 in nimajo enakih privilegijev kot moški. Podoba žensk ustreza vzorcu, ki je za nas zastarel.

Biti revna, ženska in domorodka v Mehiki pomeni biti nepomembna oseba, „čeprav četrti člen mehiške ustave govori o enakosti vseh rojenih v Mehiki pred zakonom. Vendar etnične skupine nikakor niso enake pred zakonom, prav tako ne spol in družbeni razredi – praksa to trditev zavrača.“ (Montes 2004)

Nasprotna gibanja

Seksizem vse pogosteje vodi v spolno nadlegovanje, posilstva in zlorabe. Obstajajo gibanja in kampanje proti tem napadom, katerih cilj je podpreti prizadete in povečati ozaveščenost. Primer je kampanja Metoo, ki jo je leta 2006 začela aktivistka Tarana Burke. Leta 2017 se je na družbenih omrežjih razširil hashtag #metoo, o svojih izkušnjah s spolnim nadlegovanjem, napadi in posilstvi pa so spregovorile tudi številne znane osebnosti. Feminizem je tudi oblika gibanja proti seksizmu. Feministke* se borijo za enake pravice žensk in deklet.

Literatura:

Becker, Julia C. (2014): Subtile Erscheinungsformen von Seximus. https://www.bpb.de/apuz/178674/subtile-erscheinungsformen-von-sexismus#footnode1-1.

Domscheit-Berg, Anke (2015): Ein bisschen gleich ist nicht genug. Warum wir von Geschlechtergerechtigkeit noch weit entfernt sind. Ein Weckruf. Berlin: Heyne.

Duden: Sex. https://www.duden.de/rechtschreibung/Sex.

Duden: Seximus. https://www.duden.de/rechtschreibung/Sexismus.

Tagesschau: https://www.tagesschau.de/thema/gender_pay_gap/index.html.

Thallmayer, Claudia/ Eckert, Karin (Hrsg.) (2014): Sexismen und Rassismen. Lateinamerikanerinnen zwischen Alter und Neuer Welt. Wien: Promedia.

Thiele, Anja (2013): Sexismus. In: Gender Glossar. https://gender-glossar.de/glossar/item/13-sexismus.

The post Seksizem first appeared on Hyperkulturell.de.