Patriarhat in matriarhat

V sociologiji izraz patriarhat (iz starogrškega patriá: poreklo, spol, pleme, razširjena družina in árchein: vladati) opisuje družbeni sistem, v katerem obstaja neravnovesje moči med moškim in ženskim spolom, ženske pa so podrejene moški nadvladi. Koncept patriarhata je zelo pomemben, zlasti v feministični teoriji, da bi raziskali družbene neenakosti in diskriminacijo žensk ter jih „dojeli kot dele vseobsegajočega pojava“, ki je strukturni problem in ne naravne vrste (prim. Cyba 2008). V tem kontekstu izraza ne gre omejiti le na politične sisteme v časovnem kontekstu, temveč opisuje koncept in vsakdanje obstoječe stanje, ki globalno vključuje vse vrste diskriminacije žensk v odnosu do moškega spola (prim. ibid.).

Patriarhalne strukture skozi čas do danes

Razvoj patriarhata je v znanosti še danes sporna tema, vendar je mogoče patriarhalne pojave in sisteme datirati že 3000 let pred Kristusom (prim. Cyba 2008). Za celotno zgodovino preteklih dokumentiranih tisočletij je značilna patriarhalna vladavina, ki je bila pogosto utemeljena predvsem z domnevno telesno in duševno superiornostjo moških.

Vendar so patriarhalne strukture še vedno aktualne tudi danes in so sprožile različne razprave in gibanja v zvezi z družbeno enakostjo spolov. V Nemčiji je bila na primer šele leta 1918, po desetletjih prizadevanj in na koncu uspešnih demonstracij, ženskam priznana volilna pravica (prim. Bundeszentrale für politische Bildung 2018). Deklarirano superiornost moških je mogoče najti tudi v ugotovitvi, da posilstvo v zakonu v Nemčiji šele od leta 1997 velja za kaznivo dejanje, prej pa je bilo kaznovano le v primeru zunajzakonskega dejanja (prim. Deutscher Bundestag 2008). To pomeni, da je bila še pred nekaj desetletji ženska volja do spolnega dejanja pravno podrejena moževi volji.

Druga odločilna značilnost patriarhalnih struktur je prevlada moških na vodilnih položajih (moški zasedajo približno dve tretjini vodilnih položajev), pa tudi razlika v plačilu med spoloma, ki opisuje razlike v povprečnih bruto urnih plačah. Glede na to so ženske leta 2018 v povprečju zaslužile 21 % manj kot moški (prim. Zvezni statistični urad 2018) in tako tudi v finančnem smislu niso enakopravne.

Matriarhat

V najpogostejši opredelitvi pojma se matriarhat (iz latinskega mater: mati; grškega árchein: vladati) nanaša na družbeni sistem, v katerem imajo ženske prevlado v družini, državi in družbenem redu. Matriarhat se tako zdi, da je antagonističen patriarhatu ali da ga „zrcali“. Alternativne opredelitve feministične teorije matriarhata opisujejo koncept kot egalitarno, pacifistično družbeno ureditev, ki temelji na naturalističnih vrednotah (prim. Helduser 2002).

Heide Göttner-Abendroth pa matriarhat opredeljuje na podlagi opazovanja še vedno obstoječih matriarhalnih družbenih sistemov (npr. Khasi in Garo v severovzhodni Indiji, Nayar v južni Indiji, ljudstva Akan v zahodni Afriki itd.) in ga opisuje kot družbeno strukturo, ki se popolnoma razlikuje od patriarhata. Te družbe so večinoma poljedelske družbe, ki živijo v klanih, katerih ženske nadzorujejo oskrbo in imajo glavno besedo pri sprejemanju odločitev. Matrilinearnost, tj. dedna linija po materini strani, je še posebej določujoča. V teh matriarhalnih družbah živi v eni hiši včasih tudi do 100 članov klana, ki upoštevajo nadaljnje, včasih stroge notranje smernice (prim. Göttner-Abendroth 2010).

Zgodovina

Zgodovino matriarhata osvetljujejo različne teorije. Jakob Bachofen je na primer predlagal, da je pred vsemi patriarhalnimi ureditvami obstajala matriarhalna ureditev. Po tej teoriji je kmetijstvo povzročilo nastanek kultov, v katerih so med drugim častili ženska božanstva zaradi rodovitnosti, ženske pa so imele nadvlado. V prehodu v patriarhat je videl zamenjavo „ženske“ čutnosti z „moško“ racionalnostjo (prim. Helduser 2002). Na tomto základe Friedrich Engels, doplnený výskumom etnológa Lewisa Henryho Morgana, reinterpretoval túto teóriu materialisticky a definoval tento údajne matriarchálny raný historický poriadok ako komunistickú spoločnosť, ktorá bola nahradená vznikom súkromného vlastníctva. Potenciálna existencia matriarchálnych systémov umožnila položiť si otázku, či popri patriarcháte mohli existovať aj alternatívne spoločenské systémy (porov. tamže).

Historická existencia matriarchálnych spoločností je však v archeológii a etnológii veľmi sporná. Naopak, ako veľmi pravdepodobná sa javí možnosť matriokality, t. j. ženskej dominancie v určitých spoločenských sférach (porov. ibid.).

Heide Göttner-Abendroth preto definuje dejiny matriarchátu na základe dodnes existujúcich matriarchálnych spoločenských foriem. Podľa nej matriarchálne spoločenské systémy existovali v tropickom, subtropickom a miernom pásme Zeme, ktoré vznikli nahradením kultúry lovcov a zberačov pestovaním rastlín („neolitická revolúcia“). Podľa Göttnerovej-Abendrothovej matriarchálny kult zahŕňa obdobie niekoľkých tisícročí a siaha od neolitu po neskorú dobu bronzovú, pričom zahŕňa aj staršie mestské centrá (porov. Göttnerová-Abendrothová 2010).

Literatúra

Cyba, Eva (2008): Patriarchat: Wandel und Aktualität. In: Becker, Ruth/ Kortendiek, Beate (Hrsg.): Handbuch Frauen- und Geschlechterforschung. Theorie, Methoden, Empirie. 3. Aufl. Wiesbaden: VS Verlag. S.17–22.

Göttner-Abendroth, Heide (2010): Matriarchat: Forschung und Zukunftsvision. In: Becker, Ruth/ Kortendiek, Beate (Hrsg.) Handbuch Frauen- und Geschlechterforschung. Theorie, Methoden, Empirie. 3. Aufl. Wiesbaden: VS Verlag. S: 23–29.

Helduser, Urte (2002): Matriarchat. in: Renate Kroll (Hrsg.): Metzler Lexikon. Gender Studies Geschlechterforschung. Ansätze – Personen – Grundbegriffe. Stuttgart, Weimar: J.B. Metzler. S: 259–260.

Statistisches Bundesamt. Qualität der Arbeit. Frauen in Führungspositionen. https://www.destatis.de/DE/Themen/Arbeit/Arbeitsmarkt/Qualitaet-Arbeit/Dimension-1/frauen-fuehrungspositionen.html [19.09.2020]

Statistisches Bundesamt. Qualität der Arbeit. Gender Pay Gap https://www.destatis.de/DE/Themen/Arbeit/Arbeitsmarkt/Qualitaet-Arbeit/Dimension-1/gender-pay-gap.html [19.09.2020]

Wissenschaftliche Dienste des Deutschen Bundestages (2008): Vergewaltigung in der Ehe: Strafrechtliche Beurteilung im europäischen Vergleich. Fachbereich WD 7. Deutscher Bundestag. https://www.bundestag.de/resource/blob/407124/6893b73fe226537fa85e9ccce444dc95/wd-7-307-07-pdf-data.pdf [19.09.2020]

Wolff, Kerstin (2018): Der Kampf der Frauenbewegung um das Frauenwahlrecht. Bundeszentrale für politische Bildung. https://www.bpb.de/geschichte/deutsche-geschichte/frauenwahlrecht/278701/der-kampf-der-frauenbewegung-um-das-frauenwahlrecht [19.09.2020]